Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po naši strani se strinjate s pravili uporabe piškotkov.V redu

psihoterapija svetovanjePSIHOTERAPIJA V MARIBORU - VSTOPI  
PSIHOTERAPEVTSKE MODALITETE  
  
psihoterapija
 
 
 

 
 

PSIHOANALIZA - predstavitev

Utemeljitelj psihoanalize je dr. Sigmund Freud, ki jo je izoblikoval na začetku XX. stoletja. Kot je o njej pisal sam Freud, v sebi združuje tri aspekte: raziskovanje, teorijo in zdravljenje. Podobno drugim področji znanosti se vsak od teh aspektov stalno razvija.

Psihoanaliza temelji na  genialnem Freudovem odkritju nezavednega, ki vpliva na naše vedenje, čustva, misli, način vstopanja v medosebne odnose itd. Psihoanalitiki verjamejo, da v ozadju psihičnih težav ležijo konflikti in vzorci vedenja, ki se jih ne zavedamo. Pri psihoanalitični obravnavi lahko razkrivamo pomen nezavednega preko prostih asociacij, sanj, fantazij, idej, spodrsljajev ter dinamike medsebojne interakcije med analitikom in analizantom, kar nas lahko prevede k razumevanju sedanjih težav.

Psihoanalitična obravnava je usmerjena na prepoznavanje in razumevanje nezavednih pomenov in ostankov pretekle osebne izkušnje, ki vpliva na aktualne vedenjske vzorce. Naš notranji svet se že od rojstva dalje gradi pod vplivom gonov in preko odnosov z bližnjimi osebami. Raziskovanje notranjega sveta je ključ za razumevanje bogate in zapletene človeške izkušnje. Da bi zmanjšali vpliv preteklih  izkušenj, se vračamo k njihovim izvirom, jim sledimo ter opažamo, kako se je oseba s časom spreminjala. Zavedanje samega sebe nudi potencial za bolj konstruktivno ravnanje v sedanjem življenju.

V teku psihoanalize se med analitikom in analizantom ustvari tesno sodelovanje, ki se ne gradi  le na intelektualni ravni, ampak tudi na čustveni navezanosti, kar lahko vzbuja različna močna čustva. Ta odnos postopoma postaja del analize, ker na nek način odraža ter ponavlja pomembni odnosi analizanda z drugimi. V unikatnem analitičnem prostorju se za analizanda pojavlja možnost razumeti, predelati ter izživeti lastna čustva v odnosih do drugih.

Vir: http://www.psihoanalitik.si/psihoanaliza.htm

Analitska - psihoanalitična - psihodinamska psihoterapevtska smer:

Izhaja iz klasične Freudove "ortodoksne" psihoanalize - deli se na več šol; npr. razvojno analitična psihoterapija, ki združuje koncepte klasične psihoanalize, ego in self psihologije, teorije objektnih odnosov in razvojne psihologije, pa bivalna (deisen) psihoanaliza, ki izhaja iz psihoanalize in se naslanja na tradicijo Binswangerjeve bivanjske psihiatrije, Jungovska psihoanaliza, skupinska psihoanaliza,... itd.
Psihoanalitični pristopi poudarjajo pomen nezavednih vplivov ter zgodnjih razvojnih izkušenj na funkcioniranje posameznika. Terapija je usmerjena na emocionalno predelavo bolečih preteklih izkušenj ter na povečanje posameznikovih sposobnosti za večjo zavestno kontrolo njihovega življenja. Sem uvrščamo naslednje šole: Freudova psihoanaliza, Jungova analitična terapija in novejše smeri psihoanalitične psihoterapije.

Vir: http://socutje.net/psihologija/psihoterapija/

 

 

 
 
 
 
      psihoterapija, svetovanje