Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po naši strani se strinjate s pravili uporabe piškotkov.V redu

psihoterapija svetovanjePSIHOTERAPIJA, SVETOVANJE V MARIBORU - VSTOPI  
PSIHOTERAPEVTSKE MODALITETE  
  
psihoterapija
 
 
 

 
 

DRUŽINSKA TERAPIJA - predstavitev

Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do vključno sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinskoterapevtskih pristopov, ki so imeli ob metodoloških in teoretičnih razlikah skupne temeljne ideje o družinah in načinih, kako jim pomagati pri razvijanju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.

Na osnovi teh konceptov se je od vključno osemdesetih let naprej področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime "sistemska psihoterapija".

Sistemska psihoterapija je bistveno prispevala k razvoju psihoterapije: razvila je nove modele terapevtske prakse in prispevala k novi drži (naravnanosti) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po celem svetu. Na številnih področjih psihosocialne pomoči, npr. tako v okviru ambulantne pomoči kot tudi stacionarne obravnave, je postal del standarda. K evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči lahko izluščimo vsaj pet doprinosov sistemske psihoterapije:

(1) vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,

(2) upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,

(3) usmerjenost na vire,

(4) odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji,

(5) premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki.

Vir: SISTEMSKA PSIHOTERAPIJA

Partnerska in družinska terapija
Družinska oziroma sistemska terapija se danes v ZDA pa tudi drugod po svetu uvršča na prvo mesto med terapevtskimi pristopi in ima visok odstotek uspešnosti tako pri obravnavi individualnih funkcionalnih motenj, odvisnosti in zlorab kot pri obravnavi zakonskih konfliktov in družinskih problemov, kot so problemi starševstva in odraščanja, nasilja, čustvenih in fizičnih ločitev in bolezni. Povpraševanje po strokovni obravnavi zakonskih in družinskih problemov je tudi pri nas veliko.

Posebnost družinske in partnerske terapije je, da obravnava posameznika v tistem družinskem okolju oziroma sistemu odnosov, ki je zanj čustveno in psihološko najpomembnejši, bodisi da iz njega prihaja, ali pa je vanj aktivno vključen. Sodobne teorije o človeku kot bitju odnosov kažejo, da šele sistemska, to je zakonska in družinska, obravnava deluje globinsko in transformativno, saj teži k spreminjanju temeljnih čustvenih, vedenjskih in miselnih vzorcev, ki se v življenju posameznika ponavljajo v vseh njegovih odnosih.

Vir: http://www.teof.uni-lj.si/?viewPage=250

 

 
 
 
 
      psihoterapija, svetovanje